Medtem ko je jutranji pisatelj Engin Ardıç zapisal, da je bil Parvus »nemški agent in trgovec z orožjem«, je večerni pisatelj Atılgan Bayar zapisal, da je »financiral vodjo boljševiške revolucije Lenina in postal mason«.
živel v Istanbulu
V Veliki enciklopediji Larousse je Parvus opisan kot "ruski socialist in industrialec". Njegovo pravo ime je Izrail Lazarevic Guelfand in Alexander Helphland. Parvus je psevdonim, ki ga uporablja v svojih spisih. Parvus, rojen v Belorusiji leta 1867, je v izgnanstvu v Švici srečal ruske marksiste, kamor je odšel študirat leta 1886. Kasneje se je pridružil nemški socialdemokratski stranki. Pisal je v partijskih publikacijah. Zagotovil je povezavo med Leninom in nemškimi socialnimi demokrati. Ko se je leta 1905 vrnil v Rusijo, je Parvus videl pritisk carske uprave zaradi publikacij, ki jih je ustanovil, in znova pobegnil v Nemčijo. Parvus, ki je potegnil odziv socialistov v Nemčiji, je najprej prišel na Dunaj in nato v Istanbul in tu ostal več kot 5 let.
Prizadelo je unioniste
Ko se je obrnil na unioniste v Istanbulu, jih je Parvus navdušil s svojimi mislimi. V tem času so ga omenjali v obtožbah, kot sta "korupcija v trgovini z vagoni" in "trgovina z orožjem", in je resno obogatel.
Širil je idejo, da bi se Otomansko cesarstvo zašlo v vojno na strani Nemčije, in mislil je, da bi carsko Rusijo lahko uničila Nemčija. Ko je leta 1915 zapustil Istanbul, se je Parvus preselil v Stockholm, kjer je povečal svoje bogastvo s trgovino z železom in premogom. Pomemben je prispeval k revoluciji leta 1917, saj je omogočil izgnanemu Leninu, da se je vrnil v Rusijo z vlakom preko Nemčije. Vendar njegova zahteva, da se po revoluciji vrne v Rusijo, ni bila sprejeta. Umrl je v Nemčiji leta 1924.
Kemal Kılıçdaroğlu: Preštel sem prva imena, ki so mi padla na misel
Namestnik predsednika skupine CHP Kemal Kılıçdaroğlu je po obtožbah, da je bil Paul nemški agent, Milliyet vprašal: "Ali ste se motili, ko ste pripravljali seznam?" odgovoril na vprašanje. Kılıçdaroğlu je dejal: »Vsak, ki je tako ali drugače vplival na našo družbo, je del naše kulture. Ne glede na to, ali so nam všeč ali ne. Nobenega koncepta ni, da bi se strinjali s stališči tako predsednika vlade kot ljudi s seznama, ki sem ga omenil,« je dejal. Kılıçdaroğlu je izjavil, da je na seznamu v okviru procesa zgodovinske globine mogoče našteti na tisoče ljudi: »Mislim, da ni prav, da se dogodek osredotoči na eno osebo in komentira tako, da poudarja njegove pretekle napake in pomanjkljivosti. Družbe jih ocenjujejo in poudarjajo tako, da jih v zgodovinskem procesu gledajo s pozitivne perspektive. Nemški zgodovinar na primer pravi, da je bil Hitler del nemške kulture. Res je, Hitler je del nemške kulture," je dejal. Kılıçdaroğlu je takole pojasnil, kako je določil imena na seznamu: »Ko so me vprašali, sem takoj naštel imena, ki so mi padla na misel. Parvus Efendi je dal iz svojih spisov zbrati tudi knjigo z naslovom »Turčija finančna ujetost«, sem jo prebral. Po mojem mnenju pomembna knjiga. Tam predstavljene ideje so v tistem času vplivale na turške levičarje in nacionaliste.
Tukaj je seznam
Kılıçdaroğlu je poleg Parvus Efendija navedel tudi naslednja imena: Yaşar Kemal, Necip Fazıl Kısakürek, Aziz Nesin, Yılmaz Güney, Mimar Sinan, Sabahattin Ali, Ziya Gökalp, Âşık Mahzuni Şerif, Agmeni Dilammet 16 st. Turk. Alevi Bektashi ljudski pesnik), Cemil Meriç (literarni kritik), İdris-i Bitlisi (kurdski politik in pisatelj), Mustafa Suphi (prvi predsednik centralnega komiteja Komunistične partije Turčije).
Mansur Čelik Ankara
