»Splošna tveganja, ki jih lahko opazimo pri vsaki operaciji, veljajo tudi pri operaciji ščitnice. Splošna tveganja, ki se lahko pojavijo, so tveganja, povezana s srčnimi in pljučnimi boleznimi ali sistemskimi motnjami bolnikov. Ta tveganja so podrobno raziskana s posvetovanjem z anestezijo pred operacijo. Nekaterim bolnikom je operacija odobrena pod pogojem, da ostanejo v enoti intenzivne nege 24 ur po operaciji. Tako je zagotovljeno pozorno spremljanje bolnikov glede tveganj za zaplete, ki se lahko pojavijo po operaciji. Tveganje zapletov je mogoče čim bolj zmanjšati, še posebej, ker bodo po operaciji zelo pozorno spremljali srčne in dihalne parametre bolnikov, ki so v skupini tveganja zaradi bolezni pljuč in srca. Na ta način je mogoče takoj posredovati z ustreznimi previdnostnimi ukrepi."
Kdaj je potrebna operacija pri nodulah ščitnice?
»Velika golša lahko povzroči estetsko napako v predelu vratu, prav tako pa povzroči težave pri dihanju ali požiranju. Če golša, sestavljena iz številnih ščitničnih vozličev, ni velika in zaradi preiskav ni suma na raka, je ne operiramo. Notranja golša je golša, ki se spusti v prsno votlino in njena rast sčasoma lahko povzroči dihalno stisko. V tem primeru lahko 1% bolnikov zahteva operacijo z odpiranjem prsne votline. Pri toksični golši lahko ščitnični vozliči izločajo presežek ščitničnega hormona in povzročijo hipertiroidizem. V tem stanju se priporoča kirurško zdravljenje po znižanju hormonov na normalno raven. Kar zadeva drugo motnjo ščitnice, ki jo imenujemo Basedowova bolezen, je to stanje ščitnice, ki izloča presežne hormone z mehanizmom, ki je povezan z imunskim sistemom. Pri 10 % teh bolnikov je mogoče opaziti izbokline oči in le nekatere jih zdravimo kirurško. Nazadnje, če se zaradi ultrazvoka in biopsije z iglo odkrije rak v vozlih ščitnice, je nedvomno potrebna operacija.
Tveganje za hripavost je pri operacijah ščitnice majhno.
»Pri izkušenih kirurkih je stopnja hripavosti po operaciji ščitnice manjša od 1 %. Živec, ki premika glasilke, poteka zelo blizu ščitnice. Pri operacijah na ščitnici se ta živec preišče s posebnimi napravami in po odkritju ščitnico odstranimo z zaščito. Hripavost pa nastane zaradi otekline v tkivih med operacijo in pri 95 % bolnikov izzveni, ko se edem umakne. Vztrajna hripavost je zelo, zelo redka."
prof. dr. Yeşim Erbil je dejal: "Poleg tega je treba pozornost posvetiti tveganju nizkega kalcija pri naših bolnikih po operaciji. Obščitnične žleze, ki uravnavajo ravnotežje kalcija v telesu, so pritrjene na ščitnico. Pri nekaterih bolnikih se lahko zaradi ligacije žil med operacijo začasno zmanjša oskrba obščitničnih žlez s krvjo. To vodi do zmanjšanja ravni kalcija v krvi. Zmanjšanje količine kalcija v krvi lahko povzroči odrevenelost, mravljinčenje in včasih krčenje v konicah prstov, kotih ustnic. V tem primeru se bolnik zdravi s kalcijevimi tabletami in izboljšanje se doseže v 1-2 tednih. Kar zadeva brazgotinjenje, je tveganje za nastanek brazgotin zelo majhno, saj je oskrba s krvjo v predelu vratu zelo intenzivna.
prof. dr. Yeşim Erbil
