Zakon št. 6284, znan tudi kot Istanbulska konvencija, je začel veljati leta 2012 za preprečevanje nasilja nad ženskami. Tukaj so podrobnosti zakona št. 6284...
Zakon št. 6284 o "varstvu družine in preprečevanju nasilja nad ženskami", pojem nasilja; Opredeljen je kot odnos in vedenje, ki povzroči ali bo verjetno povzročilo fizično, psihološko, spolno ali ekonomsko škodo ali trpljenje osebe, grožnje in pritisk ali samovoljno poseganje v svobodo. Poleg tega je v definiciji prava navedeno, da se lahko stališča in vedenja, ki jih določajo te značilnosti, pojavljajo v družbeni, javni ali zasebni sferi. Tudi ta stališča in vedenja so lahko fizična, psihološka, spolna, besedna ali ekonomska.
Poleg tega zakon št. 6284 opredeljuje pojem nasilja nad ženskami kot vse vrste stališč in vedenj, opredeljenih kot nasilje, ki se izvajajo nad ženskami samo zato, ker so ženske ali ki povzročajo kršitev človekovih pravic žensk z diskriminacijo na podlagi spola. ki prizadene ženske.
Pri izvajanju zakona št. 6284 in pri zagotavljanju zahtevanih storitev upoštevamo naslednja osnovna načela:
a) Za osnovo se vzame Ustava Republike Turčije in mednarodne konvencije, katerih pogodbenica je Turčija, zlasti Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter drugi veljavni pravni predpisi.
b) Pri zagotavljanju podpore in storitev žrtvam nasilja se upošteva pošten, učinkovit in hiter postopek, ki temelji na temeljnih človekovih pravicah, občutljiv na enakost žensk in moških, v skladu z načelom socialne države.
c) Previdnostne odločitve za žrtve nasilja in storilce nasilja se izvajajo na način, vreden človekovega dostojanstva.
ç) Posebnih ukrepov za preprečevanje nasilja na podlagi spola nad ženskami in zaščito žensk pred nasiljem na podlagi spola v okviru tega zakona ni mogoče razlagati kot diskriminacijo.
KAKŠNE SO PRAVICE Z ZAKONOM ŠT. 6284?
Pravice, ki jih zagotavlja zakon št. 6284, je mogoče našteti na naslednji način:
1-Zahtevno zavetje
2-Ženske, ki so izpostavljene nasilju ali so ogrožene, lahko zahtevajo začasno zaščito (tesno zaščito).
3- ženska, ki je bila izpostavljena nasilju ali je v nevarnosti; lahko zahteva, da se storilec odstrani iz hiše, prepreči približevanje, skrije naslov, spremeni njegovo identiteto in druge pomembne podatke.
4- Od storilca se lahko zahteva oddaja orožja policiji, začasno pridržanje in preživnina, začasna denarna pomoč in pripis družinskega bivališča v hiši, kjer živi.
5- Če ste priča, da je bil nekdo izpostavljen nasilju, se lahko v skladu z zakonom št. 6284 tudi pritožite ali prijavite na telefonsko številko 155.
TUKAJ SO PODROBNOSTI ZAKONA ŠT. 6284... KLIKNI
Kam se obrniti v primeru nasilja v družini?
Oseba, ki je izpostavljena ali v nevarnosti nasilja v družini, lahko zaprosi za zaščito tako, da se pritoži na policijo ali žandarmerijski center. V zvezi s tem ti centri izvajajo potrebne prvostopenjske preventivne in zaščitne ukrepe ter izvajajo potrebne postopke v okviru preiskav pod koordinacijo tožilstva. Osebe, ki so utrpele ali so v nevarnosti nasilja v družini, lahko to situacijo prijavijo državnemu tožilstvu in poskrbijo za izvajanje preventivnih in zaščitnih ukrepov v zvezi s tem ter lahko zagotovijo izvedbo preiskav in tožb. Oseba, ki je bila izpostavljena nasilju v družini, se lahko obrne tudi na najbližjo zdravstveno ustanovo za dokumentiranje tega stanja. Tu lahko bolnišnični organi dobijo zdravstveno izvid za pravno varstvo, o stanju obvestijo policijo, žandarmerijo ali tožilstvo in sprožijo sodni postopek. Ti direktorati, ki imajo gostišča in zavetišča za pravice in varstvo žensk, izvajajo tudi storitve usmerjanja in svetovanja ter so v stiku s preiskovalnimi enotami (tožilstvo, policija-žandarm). Poleg Line za socialno podporo ALO 183, ki nudi brezplačne svetovalne storitve žrtvam nasilja, so tudi svetovalnice za ženske v okviru nevladnih organizacij in odvetniških zbornic v zvezi s temi vprašanji med kraji posvetovanja in pomoči, ki jih lahko vpleteni uporabite.
Kdaj se prijaviti na družinsko sodišče?
Sodniki družinskih sodišč so odgovorni in pooblaščeni za sprejemanje zaščitnih in preventivnih ukrepov v zvezi z nasiljem v družini. Te prepovedi so tiste, ki se dajo do 6 mesecev in jih lahko sodnik po potrebi podaljša. Med glavnimi ukrepi v zvezi s tem so ukrepi, kot sta odsotnost od doma in nepribliževanje na določeno razdaljo. V primeru kršitve teh ukrepov lahko sodnik odredi tudi prisilni zapor.
Poleg tega, medtem ko zaščitne in preventivne ukrepe izvaja družinsko sodišče, kazenske preiskave izvaja tožilstvo v okviru turškega kazenskega zakonika št. 5237 in tožbe se vlagajo na pristojna sodišča.
