Drugo ime za ultravijolične žarke so ultravijolični žarki. Temu pravimo tudi ultravijolično sevanje. Ultravijolična svetloba je posebna valovna dolžina svetlobe, ki jo proizvaja sonce ali drugi viri in je človeško oko ne vidi. Ta valovna dolžina svetlobe lahko prodre v celice in poškoduje celično DNK.
Visoka energija ultravijoličnih žarkov lahko povzroči kemične učinke na molekule DNK. Lahko spremeni kemično strukturo in povzroči prekinitev nekaterih vezi. To lahko povzroči, da kožne celice oslabijo ali odmrejo, zaradi česar je koža videti starejša, kot je. Poleg tega se lahko pojavijo gube, ker je koža poškodovana.
Učinki ultravijoličnih žarkov lahko povzročijo tudi poškodbe DNK, kar ima za posledico genetske mutacije. V tem primeru kožne celice rastejo hitreje kot običajno in proces lahko napreduje v kožni rak. Preveč izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom je glavni dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka.
Drug učinek ultravijoličnih žarkov je povečanje proizvodnje pigmenta, imenovanega melanin. Melanin je pigment, povezan s strojenjem in ga proizvajajo kožne celice, imenovane melanociti. Melanociti se nahajajo v spodnjih plasteh kože in tvorijo melanin za zaščito kože pred ultravijoličnim sevanjem. Ultravijolična svetloba aktivira encim, imenovan tirozinaza, ki proizvaja melanin kot rezultat kemičnih reakcij, ki jih sproži.
Ko ultravijolična svetloba vstopi v melanocite, reagira z tamkajšnjimi molekulami. Zaradi te reakcije molekule ne morejo omejiti encima tirozinaze in melanociti začnejo proizvajati več melanina. Posledično je naša koža videti zagorela, a mehanizem dejansko deluje tako, da ščiti kožo pred učinki ultravijoličnih žarkov.
Ultravijolična svetloba lahko povzroči tudi težave z vidom, saj poškoduje oči. Lahko poškoduje roženico, zaradi česar postane bolj motna kot običajno. To včasih imenujemo snežna slepota, ker se lahko pojavi zaradi vpliva ultravijoličnih žarkov, ki se odbijajo od snega na tleh. Kronična izpostavljenost roženice ultravijoličnim žarkom povečuje tudi verjetnost sive mrene.
Tveganje je večje predvsem pri ljudeh, ki živijo na visokih nadmorskih višinah ali tistih, ki živijo blizu ekvatorja, kjer so sončni žarki zelo intenzivni. Ultravijolična svetloba lahko povzroči poškodbe DNK, oslabitev ali odmiranje celic v roženici, podobno kot poškodbe, ki jih povzroča kožnim celicam.
Zdravje zdaj
