Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, ki se uporabljajo za preprečevanje, nadzor ali zmanjševanje škodljivih organizmov.
Lahko je pesticid, kemična snov, biološko sredstvo, kot je virus ali bakterija, protimikrobno sredstvo, razkužilo ali katero koli orodje.
Škodljivi organizmi so lahko žuželke, rastlinski patogeni, pleveli, mehkužci, ptice, sesalci, ribe, črvi in mikrobi, ki škodujejo virom hrane, lastnini in širijo bolezni. Čeprav obstaja nekaj prednosti uporabe pesticidov, lahko povzročijo tudi nekaj težav zaradi njihove potencialne strupenosti za ljudi in druge živali.
Negativni učinki pesticidov na živali in ljudi
Pesticid je lahko kemična snov ali biološko sredstvo, kot je virus ali bakterija. Ker večina kemičnih pesticidov ne kaže selektivne učinkovitosti proti tarčnemu organizmu, lahko povzročijo različne bolezni in so celo smrtonosne pri drugih organizmih kot v ciljnem organizmu.
Številni pesticidi so škodljivi tudi za ljudi. Zaradi uporabe živih bitij v obliki hrane s strani ljudi povzročajo pogoste bolezni in neželene stiske pri ljudeh. Kemični pesticidi in njihove učinkovine imajo akutne toksične učinke.
Številni pesticidi, vključno s karbamati, organofosfati in kloriranimi ogljikovodiki, imajo genotoksični učinek. V študijah, opravljenih z ljudmi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in so bili izpostavljeni pesticidom, so pri teh posameznikih opazili strukturne in številčne kromosomske nepravilnosti ter povečano izmenjavo sestrskih kromatid.
Poleg številnih genetskih poškodb so pri kmetijskih delavcih, ki so bili izpostavljeni kroničnim učinkom pesticidov, opazili tudi motnje jeter, ledvic in mišic.
Učinek pesticidov na živa bitja se začne že od življenja ploda. Ta zdravila prehajajo iz placente v plod in posledično se pojavijo spontani splavi, hiperpigmentirani in hiperkeratotični porodi. V poskusih na živalih so opazili, da je pesticid, ki so ga radioaktivno označili in ga dali materi, po 5 urah prešel iz posteljice v plod in se naselil v očesu, živčnem sistemu in jetrih ploda.
Organofosfatni in karbamatni insekticidi ogrožajo življenje, saj kažejo svoje učinke neposredno na periferni in centralni živčni sistem.
Številni pesticidi škodujejo ljudem, živalim in okolju.
Prve študije o tem so se pokazale v zgodnjih 70. letih, v procesu priprave UNEP Stockholmske konvencije o človekovem okolju. Trideset let pozneje so se Združene države, Avstralija, Kanada, Japonska in Nova Zelandija, ki so se uklonile mednarodnemu pritisku, odločile za osnutek globalnega sporazuma.
V okviru teh študij so, razen v nekaterih posebnih primerih, prepovedani številni kemični izdelki, imenovani POPs (obstojna organska onesnaževala), ki se široko uporabljajo v kmetijstvu, prepovedana pa je proizvodnja novih kemikalij z lastnostmi POPs. V okviru tega sporazuma; Aldrin, endrin, toxfen, klordan, dieldrin, heptakol, mirex, DDT in industrijske kemikalije heksaklorobenzen in PCB-ji so bili prepovedani in spremljali njihove zaloge.
V Turčiji so Çok et al. Te kemikalije so bile do določene mere odkrite v materinem mleku v številnih študijah, ki jih je izvedla O organskih kloriranih pesticidih, ki so obstojna organska onesnaževala, so poročali Cafer Turgut et al. Odkrili so ga v številnih študijah, ki so jih izvedli in v gorovju Taurus, je bil odkrit transport na daljavo.
Pesticidi negativno vplivajo tudi na krvne celice. Organofosforni insekticidi preprečujejo delovanje eritrocitov s spreminjanjem membranskih lastnosti eritrocitov (rdečih krvnih celic). Nekateri drugi pesticidi prav tako povzročijo poslabšanje velikosti in oblike površine eritrocitov ter spremembo delovanja encimov antioksidantnega sistema eritrocitov.
Eden najpomembnejših učinkov pesticidov je njihovo zaviranje encima acetilholinesteraze. V tem primeru z zatiranjem centrov za nadzor dihanja v spodnjem možganskem deblu gre v smrt. Spet je bilo v študiji o pesticidih ugotovljeno, da pesticidi povzročajo zaviranje encimov TCA (malat dehidrogenaza, sukcinat dehidrogenaza).
