Leta 1791 je bila izdana Deklaracija o pravicah žensk
5. decembra 1934 so Turkinje pod vodstvom velikega voditelja Mustafe Kemala Atatürka dobile pravico voliti in biti izvoljene. 5. december, ki se od takrat praznuje kot mednarodni dan pravic žensk, izhaja iz deklaracije Olympe de Gouges o pravicah žensk in državljank iz leta 1791. 5. decembra 1934, ko so ženske v Turčiji dobile pravico voliti in biti izvoljene, je bilo na svetu 28 držav, kjer so to pravico imele ženske, in 17 držav, kjer so to pravico uveljavljale. Italija 1945, Francija 1944, Belgija 1960, Švica je dala ženskam pravico voliti in biti izvoljene leta 1971.
členi deklaracije o pravicah žensk:
člen I: Ženske se rodijo svobodne in imajo enake pravice kot moški.
člen II: Cilj vsakega političnega združenja je zaščititi naravne in trajne pravice moških in žensk. Te pravice so; svobodo, lastnino, varnost, predvsem pa se upreti zatiranju.
člen III: Osnova vsake državne oblasti temelji na enotnosti moških in žensk ter njihovi prisotnosti v narodu. (a€¦)
člen IV: Svoboda in pravičnost sestavljata vrnitev vsega, kar pripada drugemu. Tako ni omejitev za uveljavljanje pravice do nasprotovanja trajnemu zatiranju moških. Meje je treba urediti v okviru narave in razuma.
člen V: Zakoni narave in duha prepovedujejo vsako vedenje, ki bi lahko škodilo družbi. Vsega, kar dovoljujejo ti zakoni in ne prepovedujejo božanski zakoni, ni mogoče preprečiti.
člen VI: Zakon naj bo izraz splošne volje. Vsi državljani in državljanke morajo osebno ali preko zastopnika prispevati k oblikovanju zakona. Vsi državljani in državljanke so enaki pred zakonom; morajo biti enako sprejeti v vse činove, položaje in urade.
člen VII: Nobena ženska ne sme biti izključena iz teh zakonov. V nekaterih primerih bo ženska obtožena, aretirana in zaprta pred zakonom. Za ženske bodo tako kot za moške veljali ti zakoni, ki so dokončni.
člen VIII: Zakon bi moral nalagati samo absolutne, jasne in nujne kazni.
člen IX: Sankcije zakona veljajo za vsako žensko, ki je spoznana za krivo.
člen X: Nihče ne more biti preganjan zaradi svoje obsodbe, tudi če je to splošna politika. Ženska ima pravico iti na vislice, pa tudi pravico do govorniškega odra.
člen XI: Svobodno izražanje idej in misli je eden najdragocenejših členov pravic žensk, saj ta svoboda zagotavlja očetovsko očetovsko vez z otroki. Tako lahko vsaka državljanka brez barbarskih predsodkov, ki jo silijo v prikrivanje resnice, reče: "Sem mati otroka, ki nam pripada".
člen XII: Zagotavljanje pravic državljank in državljank kaže večjo korist. To zagotovilo ne bi smelo biti privilegij tistih, ki so jim te pravice podeljene, ampak bi moralo služiti interesom vseh.
člen XIII: Prispevek moških in žensk k vladnim in upravnim stroškom je enak. Ženske prispevajo pri vseh obveznostih in težkem delu, zato so deležne tudi dolžnosti, dela, povpraševanja, časti in obrti.
člen XIV: Državljanke in občanke imajo pravico, da sami ali preko svojih zastopnikov odločajo, ali so davki obvezni. Državljanke to sprejemajo, če lahko enakopravno sodelujejo pri pobiranju, porabi in trajanju davkov, ne le v svojih posestvih, ampak tudi v uradnih ustanovah.
člen XV: Ženske, ki so pri plačevanju davkov eno z moškimi, imajo pravico prejemati informacije o finančnih zadevah od uradnega javnega uslužbenca.
člen XVI: Družba, v kateri pravice niso zagotovljene in ni določena delitev oblasti, nima ustave. Če večina posameznikov, ki sestavljajo narod, ni prispevala k oblikovanju zakona, potem ta zakon ne obstaja in je neveljaven.
člen XVII: Lastnina skupaj ali ločeno je pravica obeh spolov.Nihče ne more biti prikrajšan za pravi dedni delež naroda.
