Pritožbe, kot so nenadna izguba vida, težave s hojo, vztrajni glavobol, slabost in bruhanje, so lahko znanilci možganskega tumorja. Možganske tumorje, ki sprva povzročajo zastrašujočo sliko zaradi življenjsko nevarne nevarnosti, ki jo predstavljajo, je mogoče obvladati z uporabo pravih metod zdravljenja ob pravem času. Iz bolnišnice Memorial Ankara, oddelka za nevrokirurgijo, prof. dr. Hakan Oruçkaptan je dal informacije o možganskih tumorjih.
Maligni tumorji se hitro in agresivno širijo.
Normalne celice v našem telesu se sčasoma starajo in jih nadomestijo nove celice. Po drugi strani se tumorske celice nenadzorovano množijo in jih ni mogoče odstraniti iz okolja kot druge stare celice. Možganski tumorji so nenormalne skupine celic v možganih ali ob njih. Te lezije zasedajo mesto v lobanji in zato povzročajo klinične znake ali pritožbe s pritiskom na možgane.
Številne nevrološke bolezni lahko povzročijo podobne težave in ugotovitve kot možganski tumorji. Možganske tumorje lahko razdelimo v dve skupini na benigne, torej benigne, in maligne, torej maligne. Maligni tumorji so raki, ki se razvijejo v možganih, rastejo veliko hitreje kot benigni tumorji in se nagibajo k agresivnemu širjenju v okoliško tkivo. Nekateri benigni tumorji se lahko sčasoma spremenijo v maligne.
Lahko povzroči izgubo nevroloških funkcij
Ne glede na to, ali so benigni ali maligni, lahko možganski tumorji potisnejo možgane na eno stran tako, da povzročijo povečanje pritiska v glavi, ko dosežejo določeno velikost, ali pa lahko povzročijo izgubo funkcije z invazijo na možgansko tkivo ali živce. Različne regije možganov so odgovorne za različne funkcije, zato se lahko pojavijo zelo različni klinični izvidi, odvisno od lokacije tumorja.
Glavne simptome možganskih tumorjev je mogoče našteti na naslednji način:
• pacientov napad (epizoda), čeprav še nikoli prej,
• izguba občutka ali moči v delu telesa,
• Kratkotrajna izguba vida, dvojni vid ali izguba sluha
• motnje spomina in vedenja,
• Motnje govora, neravnovesje in težave s hojo
• Hormonske motnje in s tem povezani klinični simptomi (zgodnja puberteta, rast rok in nog, motnje menstrualnega ciklusa, hipertiroidizem, pomanjkanje ali presežek kortizola…)
• Slabost, bruhanje z glavobolom
MRI in računalniška tomografija običajno zagotavljata dovolj informacij za diagnozo.
Če ima bolnik ugotovitve, ki kažejo na možganski tumor, je najprej treba opraviti popoln nevrološki pregled bolnika. Če izvidi preiskave kažejo na možnost tumorja, je treba bolnika zdraviti z MRI in po potrebi dodatno računalniško tomografijo.
Čeprav te preiskave običajno zagotavljajo dovolj informacij pri diagnozi tumorja, so lahko za namene pridobivanja dodatnih informacij in načrtovanja zdravljenja potrebni funkcionalna MRI (fMR), MR-angiografija, traktografija (DTI) in/ali selektivna cerebralna angiografija. Omenjene preiskave običajno dajo skoraj popolne informacije o naravi in obnašanju tumorja, čeprav je v nekaterih primerih morda treba predhodno vzeti biopsijo.
Vse lažje je določiti vrsto celice in biološko obnašanje tumorja
Dokončno diagnozo tumorja postavimo s histološkim pregledom tumorskega tkiva. Imunohistokemični paneli in genetske analize, ki se v zadnjih letih uporabljajo poleg preiskav s standardnimi metodami, so zelo učinkoviti pri določanju vrste celic in morebitnega biološkega obnašanja tumorja ter igrajo pomembno vlogo pri izbiri idealnega zdravljenja. shema.
Način zdravljenja možganskih tumorjev je treba določiti posamezno.
Glavni namen zdravljenja tumorjev; Cilj je uničiti tumor brez ogrožanja kakovosti življenja bolnika ali vsaj čim bolj podaljšati preživetje brez bolezni. Prva in najpomembnejša možnost pri zdravljenju možganskih tumorjev je kirurška odstranitev lezije.
Odločilni dejavniki pri kirurškem zdravljenju so vrsta tumorja, lokacija, starost, splošno stanje bolnika in ali ima bolnik dodatne sistemske težave, ki lahko vplivajo na odločitev o operaciji. S popolno ali skoraj popolno odstranitvijo benignih tumorjev je mogoče doseči dolgo in zdravo življenje brez potrebe po dodatnem zdravljenju.
Pri malignih tumorjih je treba bolniku poleg kirurškega zdravljenja dati tudi radioterapijo in kemoterapijo, ki zmanjšata možnost ponovitve bolezni in podaljšata zdravo življenjsko dobo. V zadnjem času lahko radioterapevtske naprave, opremljene s stereotaksičnimi ciljnimi sistemi, znatno povečajo učinkovitost zdravljenja, hkrati pa zmanjšajo možne stranske učinke.
Zaradi lokalizacije možganskih tumorjev lahko pride do izgube funkcije pred in po zdravljenju, v tem primeru pa bo morda potrebna fizikalna terapija in program rehabilitacije. Pri bolniku z možganskim tumorjem postaja vse bolj pomembno psihološko svetovanje in pomoč bolniku med in po zdravljenju možganskih tumorjev.
