Gospod, kaj je rak rektuma, nam lahko poveste informacije o tej vrsti raka?
Prvih 12 cm debelega črevesa, ki je blizu anusa, imenujemo rektum, maligni tumorji, ki izhajajo iz tega oddelka, pa rak rektuma.Čeprav se njegova pogostnost povečuje od 35. leta, je najpogostejša po starosti. od 50. Je tretja najpogostejša vrsta raka v zahodnem svetu in drugi vodilni vzrok smrti. Večinoma nastane zaradi adenomatoznih polipov, ki se pojavijo v debelem črevesu. Čeprav je rak debelega črevesa mogoče opaziti v kateri koli starosti, je več kot 90 % bolnikov starejših od štirideset let. Od te starosti se tveganje skoraj podvoji vsako desetletje. Tisti z družinsko anamnezo raka debelega črevesa ali polipi debelega črevesa in tisti z ulceroznim kolitisom so izpostavljeni povečanemu tveganju.
Kaj lahko rečete o simptomih raka danke?
Na žalost, ko so težave izražene pozno, se diagnoza postavi pozno, zaradi težav Turkov pri razlagi svojih težav z straniščem. Najpomembnejši simptom v zvezi s tem je sprememba iztrebljanja, ki jo imenujemo "tenesmus". Tenesmus je nezmožnost iti na stranišče in se sprostiti. Druga najpogostejša ugotovitev je rdeča sveža kri, ki prihaja iz anusa. To je eden prvih znakov bolezni. Razen teh dveh simptomov ni pomembnega simptoma, vendar lahko traja veliko časa, da oseba opazi spremembo v navadah iztrebljanja. Krvavitev se pri Turkih na žalost razlaga tudi za dobro. Je iz "Mayasila", se imenuje (hemoroidi). Zato je v fazi diagnoze velika zamuda. Na žalost, ko bolniki z rakom danke pridejo do zdravnika v Turčiji, je bolezen v napredni fazi. Turčija ima okoli 4 tisoč novih primerov letno.
Kakšen je pomen zgodnje diagnoze pri tej bolezni? Kakšne koristi ima zgodnja diagnoza za bolnike?
Lahko rečemo, da zgodnja diagnoza rešuje življenja. Ko se bolezen odkrije v zgodnji fazi, ni potrebe po predoperativni radioterapiji in kemoterapiji. Ta faza je zelo pomembna v zgodnjih fazah bolezni. Vendar pa zaradi razlogov, ki sem jih že omenil, naši pacienti v Turčiji težko pridejo do nas v zgodnji fazi. Za odkrivanje bolezni v zgodnji fazi sta od 40. leta starosti standardno priporočljiva kolonoskopija in gastroskopija, ki jo je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija. To je najboljša stvar za zgodnje odkrivanje. Druga pomembna stvar je, da moramo v primeru krvavitve opraviti rektoskopijo in kolonoskopijo, ne smemo odlašati s tem. Stopnja ozdravitve raka, odkritega v zgodnji fazi, je med 80-90%. Da bi preprečili raka debelega črevesa, ki nastane, ko benigni polipi, torej kosi mesa sčasoma postanejo rakavi, je treba polipe prepoznati, preden postanejo rakavi, in jih odstraniti s kirurškimi metodami.
Kaj lahko rečemo o težavah, ki jih bo imel bolnik v primerih, ko se njegova bolezen ne zdravi?
V primerih, ko se bolezen ne zdravi, je širjenje bolezni na druge organe blizu stoodstotno. Poleg tega pridejo v ospredje nujne operacije. Nujne operacije so vedno bolj težavne kot običajne operacije in imajo nižje stopnje glede kakovosti. Ker bodo nujni posegi bolj neuspešni kot običajni, neuspešen kirurški poseg skrajša življenje bolnika. Če se torej ne zdravi in se ne posvetuje z zdravnikom, se metastaze v jetrih pojavijo pri petindvajsetih odstotkih bolnikov.
Zakaj ta bolezen v Turčiji ni dobro poznana? Zakaj ljudje ne vedo za to bolezen?
Žal je to posledica naše splošne kulture in se o tem ne govori. O težavah, povezanih z zaklepom, se z nami ne pogovarjamo, to velja za sramotno. Poleg tega je veliko težav povezanih s kvasovkami. Naš glavni problem pri tem je, da naša govorna kultura ni razvita. Zaradi pomanjkanja, ki ga čutimo v sebi, raje ne govorimo. Pravzaprav pojavnost te bolezni ni tako nizka, kot si mislimo.
Kakšna je starostna pojavnost te bolezni? V kateri starostni skupini je torej rak danke nevaren za ljudi?
Pri raku debelega črevesa in danke, tako kot pri večini rakov, se tveganje začne pri starejših od 50 let, tveganje pa pri mlajših od 40 let je nizko. Delež bolnikov, mlajših od 40 let, je med 5 in 7 odstotki. Na primer, ljudje, starejši od 60 in 65 let, predstavljajo skupino z visokim tveganjem za raka na želodcu.
Kateri so dejavniki, ki povzročajo raka danke? Zakaj ljudje zbolijo za rakom danke?
Prehranjevanje, ki ni dieta, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, naj bi povzročila bolezen. Toda pri hrani je bil narejen velik napredek. Pravijo, da k temu pripomore uporaba industrijskih nasičenih maščob, ki jih imenujemo predvsem margarina. Drugi pomemben dejavnik je uporaba cigaret. Tukaj morda en dejavnik sam po sebi ni vzrok, ko pa se združi več dejavnikov, lahko nastane težava. Genetika je tudi najpomembnejše tveganje za skoraj vse vrste raka. Če je tumor prisoten pri osebi, mlajši od 50 let, je treba pregledati tudi sorodnika prve stopnje, ki je 10 let mlajši od običajne presejalne starosti. Poleg tega naj bi k bolezni prispevalo neuživanje antioksidantne hrane, torej neuživanje surovega sadja in zelenjave. Znano je, da prekomerno uživanje rdečega mesa neposredno prispeva k raku danke. Zelo pomemben je tudi način kuhanja mesa. Še posebej, če uživate zažgano in zoglenelo meso, se poveča dovzetnost za raka danke in debelega črevesa.
Ali obstaja razlika v pojavnosti raka danke med svetom in Turčijo?
Razvoj in razširjenost endoskopskih metod pri nas sta v zadnjih 20 letih napredovala daleč, zato se je povečala stopnja diagnosticiranja. Predhodno ga ni bilo mogoče diagnosticirati. Tako smo dosegli letno realno incidenco raka danke, ki jo imenujemo »incidenca«. Starost je največji dejavnik za nastanek raka. Glede na starost smo še vedno v ugodnem položaju kot Turčija. Po statističnih podatkih TUIK je danes povprečna starost Turčije 30 let. V državah, kot so Anglija, Nemčija, Francija in Japonska, se to povprečje giblje med 40 in 45. Rak danke je pri nas manj pogost kot v Zahodni Evropi in Ameriki, a glede na staranje prebivalstva lahko rečemo, da se bo pojavnost raka danke potrojila.
Ali se lahko bolniki po operaciji popolnoma znebijo bolezni?
Po operaciji sta ponovitev in regionalna ponovitev visoka. Da bi to preprečili, je bilo v svetu opravljenega veliko dela, na to temo smo znanstveno objavili študijo Istanbul R-01. Pred operacijo je treba kombinirati kemoterapijo in radioterapijo. Tu sta dva elementa, na enega so pozorni zdravniki in na drugega, na katerega so pozorni bolniki. Bolniki si želijo, da bi jim začalo, torej adstringent, rešili. V tem smislu ima predoperativno zdravljenje dve ali trikratne koristi. Po drugi strani pa zdravniki skrbimo za ponovitev bolezni in ne za okrevanje anusa. Torej ne želimo, da se bolezen ponovi. Potem je lahko zdravljenje nekoliko težje. Tako predoperativno zdravljenje zadovoljita paciente
Zmanjša kolostomo, ki ji pravimo odprtje iztrebne poti v trebuh, pa tudi znatno zmanjša ponovitev bolezni, kar razveseljuje zdravnike. Če se izvaja predoperativno zdravljenje, je regionalna ponovitev bolezni pod 10 %, sicer pa okoli 25-40 %. Zanj predoperativna kemoterapija in radioterapija rešujeta življenja.
Koliko časa traja, da se oseba po operaciji vrne v normalno življenje?
Kirurške tehnike so se v zadnjih letih zelo izboljšale. Bolnike odpustijo že v prvem tednu, laparoskopska kirurgija, ki jo imenujemo zaprta kirurgija, pa se danes lahko uporablja tudi pri raku danke. Zato je udobje operacije, zdravnika in pacienta doseglo zelo dobro raven.
Končno, kaj priporočate ljudem glede prehrane in nadzora, da bi se zaščitili pred rakom na danki?
Samo preprečevanje, povezano s hrano, pri raku danke ni dovolj. Moramo imeti sredozemsko prehrano z olivnim oljem. Rdeče meso moramo pravilno kuhati. Znano je, da vsakodnevna hoja, dolga 5 kilometrov, zmanjšuje tveganje za nastanek raka. Te morda ne bodo dovolj. Od 40. leta starosti je treba kolonoskopijo in gastroskopijo izvajati vsakih 10 let.
