Pooblastilo naj se uporablja predvsem v korist delodajalca. Delo mora biti opravljeno v skladu z voljo odvetnika, odvetnik je vezan na njegovo voljo in navodila. Če odvetnik te obveznosti ne izpolni, poleg tega pa uporabi pooblastilo v škodo pooblaščenca in v svojo ali drugo korist, bo pogodba o odvetniku zlorabljena.
Pogodbe o pooblastilu za izvedbo katere koli vrste ali skupine pravnih dejanj ali poslov se imenujejo splošne pogodbe o pooblastilu. Za dela, ki jih s splošnim pooblastilom ni mogoče videti, je potrebna posebna naročilna pogodba. Vložiti tožbo, poravnati, skleniti arbitražno pogodbo, se odpovedati, sprejeti, sprostiti, sprejeti ali zavrniti predlagano prisego, prevzeti naročeno stvar, odstraniti zastavno pravico, prevzeti menjavo, podariti in zlasti dodeliti nepremičnino oz. postaviti v obveznost, kot je hipoteka. Gre za posebna pooblastila in le, če so navedena v pooblastilu, lahko dejanja v zvezi s tem izvede pooblaščenec.
V bistvu je najpomembnejše posebno pooblastilo, ki je predmet našega članka, odvetniški prenos nepremičnine tretjim osebam s pooblastilom in kako naj pri tem ravna, in če odvetnik ne pri uporabi tega posebnega pooblastila upošteva voljo in navodila odvetnika in ne skrbi za svoje interese, je škoda, ki lahko nastane, nujna.To so posledice, ki zadevajo odvetnika oziroma odvetnika in tretje osebe.
Odvetnik je dolžan upoštevati navodila odvetnika. Navodilo je enostranska izjava odvetnika o izvedbi dela po sklenitvi odvetniške pogodbe. Z navodilom se določijo meje pogodbe o odvetniku, katere narava in obseg pogodbe oziroma dela, ki jih bo odvetnik opravil. Navedli smo, da je odvetnik dolžan upoštevati izrecna navodila odvetnika. Vendar pa mora odvetnik varovati odvetnikove pravice in svojo dolžnost opravljati z lojalnostjo in skrbnostjo. Ko je odvetnik pooblaščen za prodajo nepremičnine, odvetnik ne more prodati nepremičnine pod njeno realno vrednostjo. Tudi če mu pooblastilo daje »pooblastilo, da prodaja za vsako ceno in komurkoli želi«, mora zaradi dolžnosti lojalnosti delovati v korist svoje stranke in ni mogoče misliti, da bo prodal nepremično na način, ki bi lahko škodoval njegovi stranki na njegov račun.
»Dodelitev pooblastila za prodajo nepremičnine za vsako ceno« ne pomeni, da je prodaja dovoljena pod dejansko vrednostjo različice. Če pooblaščenec, čeprav mu je v pooblastilu dano takšno pooblastilo, odstopi nepremičnino tej zlonamerni tretji osebi tako, da sklene takšno pogodbo s tretjo osebo, s katero je pri roki, in v sodelovanju z namenom oškodovati odvetnika , potem posel ne zavezuje pooblaščenca in pooblaščenca Dajalec lahko zahteva prekinitev pogodbe, ne da bi zanj veljal zastaralni rok ali rok za izvršbo ter s tem tudi preklic lastninske pravice, vpisane 3. osebo in registracijo na svoje ime, s tožbo 'Razveljavitev-registracija zaradi zlorabe pooblastila'.
V obravnavanem primeru je ena od domnev, ki bo razkrila slabo vero 3. osebe, ta, da 3. oseba, ki je opravila transakcijo z odvetnikom, ve, da je odvetnik zlorabil svoje pooblastilo ali je sposoben vedeti, kdaj je kaže skrb, ki se od njega pričakuje. Za zlonamernega se na primer šteje tretja oseba, ki z odvetnikom sklene pogodbo o nakupu zelo vredne nepremičnine po ceni, ki je precej nižja od njene vrednosti, čeprav pozna pravo vrednost.
Pravzaprav je ena od domnev, ki se v praksi pogosto pojavljajo v tožbah na to temo in ki kaže na slabo vero tretje osebe, ta, da je bila prodaja, ki jo je odvetnik tretji osebi opravil 1 ali 2. dni po datumu pooblastila in tako naprej, drugo pa je, da je bila nepremičnina plačana.Mogoče je trditi, da je bila prodajna cena plačana ročno in jasno bančno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bila ta cena plačana, ne more 3. oseba, ki je nepremičnino odstopila od odvetnika, je praviloma odvetnikov sorodnik ali tesni stari prijatelj in izkaže se, da sta se poznala veliko prej.
Vsi ti primeri kažejo, da pooblaščenec in 3. oseba, ki odstopi nepremičnino v sodelovanju z interesom lastnika listine z namenom oškodovanja pooblaščenca, v tem primeru odvetnika ne zavezuje posel. Zaradi tega lahko odvetnik vloži tožbo tako zoper odvetnika kot zlonamerno tretjo osebo zaradi odpovedi pogodbe, razveljavitve lastninske listine in vpisa v svojem imenu, lahko pa vloži tožbo samo za nadomestilo škode. V vloženi tožbi je mogoče podati postopno zahtevo. Če je lastninska listina razveljavljena in vpisana, se lahko zahteva odškodnino za realno vrednost nepremičnine.
Zaradi zlorabe pooblastila se lahko kadarkoli vložijo razveljavitvene vpisne zadeve, saj ni zastaranja ali roka. Najpomembnejša točka, ki jo je treba pri tem upoštevati, pa je dejstvo, da je nepremičnina do vložitve tožbe večkrat zamenjala lastnika v listini, dobronamerni tretji pa se zagovarjajo, da so nepremičnino pridobili z zaupanjem v zemljiško knjigo v dobri veri in plačati realno prodajno ceno. V tem primeru sodišče ščiti dobro ime 3. osebe, čeprav se zahteva za izbris lastninske listine in njena vpis na ime odvetnika zavrne, če je prejšnji lastnik zahteval odvetnika in 3. osebo, ki je oškodoval v sodelovanju z njim za povrnitev škode, se vrednost nepremičnine odloči povrniti od odvetnika.
Če se v postopku vpisa izbrisa lastninske listine iz naslova zlorabe pooblastila izkaže, da je odvetnik zlorabil pooblastilo in je to stanje znano tretji osebi, sodišče odloči, da razveljaviti vpis lastninske listine na ime zlonamerne tretje osebe in jo vpisati na ime nekdanjega odvetnika makije.
Odvetnik Ebru Sahin
