Gravesova bolezen je stanje hipertiroidizma in se pojavi zaradi preobremenjenosti ščitnice. Eden najpogostejših vzrokov za hipertiroidizem pri nas je Gravesova bolezen. Čeprav je med ljudmi pogosto opredeljena kot "toksična golša", je tu mišljena klinična slika, ki nastane zaradi trdega dela ščitnice.
KAKŠNI SO VZROKI ZA GROBOVE?
Je avtoimunska bolezen. Bolezen običajno povzročajo protitelesa proti TSH, enemu od hormonov, ki jih izloča ščitnica. Povečajo proizvodnjo ščitničnega hormona. Včasih lahko avtoimunske bolezni ščitnice, ki se razvijejo zaradi protiteles, opazimo pri več kot eni osebi iz iste družine. V razvoj Gravesove bolezni so bili vpleteni hudi stresi, nesreče, bolezni in nekatera zdravila.
Avtoimunske bolezni lahko soobstajajo pri istem bolniku. Na primer, lahko sočasno obstajajo avtoimunske bolezni različnih tkiv v telesu, kot so vitiligo, revmatoidni artritis, sistemski eritematozni lupus, miastenija gravis.
KATERE SO PRITOŽBE ZBOG GRAVESOVE BOLEZNI?
Gravesova bolezen se včasih kaže z golšo, očesnimi in kožnimi manifestacijami. Lahko se pojavijo pritožbe, kot so palpitacije, potenje, izguba teže, živahen videz in povečanje oči. Med hujšanjem je bolnikov apetit odprt, kljub prehranjevanju shujša. Pojavljajo se lahko pritožbe, kot so nestrpnost do vročine, tresenje v rokah, izpadanje las, potna in vlažna koža, driska, menstrualne nepravilnosti pri bolnicah in zmanjšana spolna želja.
SIMPTOMI GRAVESOVE BOLEZNI
Če je bolnikova golša velika, jo lahko vidimo s prostim očesom. Razen tega je živahen pogled v oči in rast očesa navzven, če sploh, je mogoče videti kot "eksoftalmus". Koža je preznojena in vlažna. V rokah je mogoče opaziti tresenje. Na nohtih lahko postane očitna ločitev med nohti in mesom.
KAKO SE DIAGNOSTICIRA GRAVESOVA BOLEZEN?
Pri Gravesovi bolezni se poleg pregleda lahko opravijo krvne preiskave, ultrazvok in scintigrafija ščitnice ter test privzema joda. Na splošno so vrednosti T3, T4 visoke in ravni hormona TSH nizke. Poleg tega se lahko odkrijejo visoka ščitnična protitelesa (anti-TPO, anti-Tg, TSH receptorska protitelesa).
Pri Gravesovi bolezni so lahko krvni testi, ki kažejo delovanje jeter (SGOT-SGPT) in včasih encim alkalne fosfataze, visoki. V redkih primerih je mogoče opaziti povečanje kalcija in nizke ravni holesterola.
Potem ko se s krvnimi preiskavami pokaže, da ščitnica trdo deluje, se izvede ultrazvok ščitnice in scintigrafija ščitnice in/ali test privzema radioaktivnega I-131 za odkrivanje privzema joda, ki je surovina, ki se uporablja med delovanjem ščitnice. Namen teh preiskav je diferencialna diagnoza Gravesove bolezni z boleznijo, imenovano "tiroiditis", ki lahko povzroči začasno preobremenjenost ščitnice. Zdravljenje obeh bolezni se med seboj zelo razlikuje.
Ultrazvok ščitnice izvajamo pri bolnikih, ker nam daje informacije, tako da pokaže velikost ščitnice, prisotnost vozličev in stanje preskrbe s krvjo.
ZDRAVLJENJE GROBOV
Na voljo so tri različne metode zdravljenja.
Zdravljenje z zdravili (antitiroidno).
Kirurško zdravljenje (tiroidektomija)
Terapija z radioaktivnim jodom (atomska terapija)
Običajno se začne zdravljenje z zdravili, učinki in stranski učinki pa se spremljajo z rednimi krvnimi preiskavami vsakih 6-8 tednov. Predpisana zdravila so namenjena zmanjšanju proizvodnje hormonov v ščitnici. Med stranskimi učinki zdravljenja z zdravili so kožni izpuščaji v 6-7 % primerov, redko povišani jetrni encimi in agranulocitoza, ki jo lahko opredelimo kot znižanje levkocitov pri manj kot 1 % bolnikov. Zaradi tega se je treba v primeru vnetja grla, zvišane telesne temperature in izpuščaja pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z zdravili, prej posvetovati z zdravnikom.
Po enem ali dveh letih zdravljenja lahko opazimo »remisijo«, ko se bolezen začasno olajša. Preostanek normalnih ščitničnih testov eno leto brez zdravil je opredeljen kot "remisija". Tudi če je v remisiji, se lahko bolezen vedno ponovi. Ko pride do ponovitve, je treba razmisliti o kirurškem zdravljenju ali možnostih zdravljenja z radioaktivnim jodom.
Kirurško zdravljenje uporabljamo pri Gravesovih bolnicah z vozlički na ščitnici in sumu na raka, pri bolnikih s stranskimi učinki zdravil, pri zelo velikih golšah in pri nekaterih bolnicah v 3. terminu nosečnosti, ko je potreben endokrinolog. Zdravilo za ščitnico, ki je razvrščeno kot "levotiroksin", je potrebno doživljenjsko uporabljati, saj se bo ščitnica po operaciji pri bolnikih, ki so bili podvrženi operaciji ščitnice, razvijala počasi (hipotiroidizem). Po operaciji se lahko razvijejo zapleti, povezani z glasilkami, začasne ali trajne težave s kalcijem.
Druga možnost zdravljenja je zdravljenje z radioaktivnim jodom, ki je splošno znano kot atomska terapija. Odmerek radioaktivnega joda, ki se uporablja pri Gravesovih bolnikih, je veliko nižji kot pri bolnikih z rakom, zato ga na splošno ni treba izolirati v sobi. Njegov učinek se po zdravljenju razvija počasi.
Tiste z boleznijo ščitnice med nosečnostjo imajo večje tveganje za splav. Zdravljenje z zdravili je prva izbira za nosečnice in tiste z Gravesovo boleznijo. Te bolnike je treba pozorno spremljati. Odmerek zdravil je treba uporabiti čim manj, da otrok ne povzroča težav. Zdravljenje z radioaktivnim jodom med nosečnostjo se ne uporablja zaradi škode, ki jo bo povzročilo otroku.
